Zaradi medveda na Slemenovo špico

Odkar sem letos spomladi našla stezo, ki me je z vrha Visokega Kurjega vrha v grebenu Bavh, mimo planine Bašce pripeljala do Koče za Lepim vrhom, sem želela najti pot, ki na Bašco pripelje s Srednjega Vrha od kmetije Vavčar. Se mi je zdelo, da bo to lažje v kopnem kot v snegu in za takšno raziskovanje se mi je današnji dan zdel zelo primeren. Ob sončnem vzhodu sem bila že pri kmetiji Vavčar.

Pa mi ni bilo namenjeno tole raziskovanje; da se medved potika tod okoli in da se lovci zbirajo, da ga bodo, prav kakor včeraj tudi danes lovili in da res ni primerno, da sama hodim na Bašco. In še, da je precej predrzen tale medo, ker pride vse do kmetije, mi pove gospodar...

Mi ni bilo treba dvakrat reči, da se obrnem, le žal mi je bilo, ker so se Karavanke kopale v soncu, jaz sem se pa odpravila onkraj Save, v Julijce, le kam, tega pa še nisem vedela. Med potjo, do parkiranega avtomobila v vasi, sem se odločila za Slemenovo špico, tudi ker z gospo Kondicijo nisva v najboljši navezi in na nekaj sončka tam nad Vrati sem potiho vendarle računala, ampak to je bil račun brez krčmarja. Ves čas sem hodila v senci, gor grede je sneg škripal pod čevlji, in ob nekaj lepih razgledih sem se zadovoljila, da sem namesto raziskovalne ture, naredila sprehajalno.

Na Vršiču

Prihod na sedlo Vratca

... in pogled proti zahodu

Jalovec je blestel,

... jezerca so bila pod snegom

Z Jalovca pa na Rateške Ponce

Dobrač

Cipernik dela senco Planici, Kumlehki pa Pišnici

Osončene Karavanke nad Srednjim Vrhom

Greben Bavh, desno Kepa

Od Špika do Rogljice

Škrlatiške gore

Od Špika čez Lipnico na obe Ponci in Oltar

Gledalcu za primerjavo, meni za obujanje spominov na obisk Slemenove špice pred petimi leti. Ena čisto druga zgodba od današnje.

Včasih nas okoliščine prisilijo v spremembo načrtov in dan se izide v popolnoma drugačnega od načrtovanega. Pomembno je, da znamo iz njega potegniti tisto najboljše in da če že nismo navdušeni, smo vsaj zadovoljni. Kakorkoli, dneva ni več in nikoli več se ne bo ponovil niti pozabil.

Hruški vrh in Dovška Baba

V skupino Golice sodi del karavanškega grebena med sedli Medvedjak oziroma Seča na vzhodu in Mlinca na zahodu. V zahodnem delu skupine se najvišje, 1891 m visoko, vzpne Dovška Baba, ki je hkrati druga najvišja v skupini. Njen vzhodni sosed Hruški vrh, imenovan tudi Hrušanski ali Hruščanski, je spričo njene višine in prepoznavnosti kar nekoliko na rob odrinjen, nekateri ga uvrščajo tudi kar pod podaljšan Babin vzhodni greben.

Dominantnost Babe v tem delu je nesporna, ne le zaradi njene višine, tudi zato, ker večina markiranih poti nanjo pripelje z Dovjega, ki je po Jakobu Aljažu postalo nesmrtno, da o zgodbi, kako je Joža Čop rad na Babi poležaval in čez Luknjo v Zadnjico gledal, sploh ne govorim... 

Markiranih poti, razen grebenske, na Hruški vrh ni, po južnih pobočjih pa se prepletajo številne pastirske, lovske in še kakšne, ki popotnika z nekaj občutka za orientacijo varno pripeljejo na vrh, ki je meni prijaznejši od onega Babinega. Prostornejši je, na sever ne prepada strmo, ponaša se z nadvse primerno klopco in celo kapelico, ki so jo davno nazaj postavili v čast Sv. Izidorju, zavetniku pastirjev, kmetov in živine, novodobno pa je bojda zavetnik celo samemu internetu. Še eno posebnost ima; ko gora še nisem prepoznavala po njihovi podobi, sem si Hruški vrh zapomnila po tem, da ima edini v skupini, tik pod vrhom, čisto prava melišča.

Prostrana južna pobočja obeh nudijo planinsko pašo, ki sega vse do grebena, prav v predelu Hruškega vrha pa se kakor ogromen kotel začne pahljačasto raztezati tudi na sever, proti Koprivnjaku. V številnih manjših grapah, ki so prav tako značilnost skupine, je moč naleteti na manjši trop gamsov ali pa pregnati plašnega ruševca. 

Južna podoba Hruškega vrha

Obširna pašna planjava na pobočju Dovške Babe

Začetek poti na Rogarjevem rovtu

Ko pot prvič pripelje iz gozda, se pokaže gizdavi Klek in gola Golica

Pogled na Hruški vrh s pašnikov na Hruški (Hruščanski) planini

Ob poti

Na poti

Pogled z vrhnjega dela pobočja navzdol na planino

... in na bogatijo nad Mojstrano

... ter na Dovško Babo

Izidor na vrhu pozdravi vsakogar,  

... njegovi razgledi so dihjemajoči; najprej proti jugu k najvišjim - od Rjavine in Triglava
čez Martuljkovo skupino do Ponc in  Mangarta

Po Savski dolini navzdol se dvigajo meglice, sonce pa je že prebudilo Stol

Proti zahodu dovška Baba in ostanki snega na pašnikih proti Koprivnjaku

Meglice tudi nad Dravsko dolino. Levo Koprivnjak, desno Klek in Golica

S poti na Babo se lepo vidi kako se greben na Golici obrne proti jugu

Tukaj se prvič na ogled postavi Babina soseda in prva dama Karavank - Kepa

Še enkrat proti severovzhodu

... in jugozahodu

Medtem je del Mojstrane obsijalo sonce

... Kepa se je približala,

... odstrl se je greben Bavh,

Hruški vrh je ostal za menoj

Sestopila sem mimo pastirske koče na planini Dovška Rožca na senožeti Ravne,

... z Raven pa po lepo pometeni cesti nazaj na izhodišče

Potem, ko dlje časa ne grem v gore, se moje popotovanje spremeni v pravo romanje in čaščenje vsega videnega. Lep dan in pravi cilj sem izbrala, da se je duša napila in hrepenenje potešilo.