torek, 17. november 2015

Cesar s kraljevsko kuliso

Rojevanje jutra me je našlo nad planino Konjščico in obetalo je lep dan. Žal je do Vodnikovega doma sivina oblakov zamenjala modro nebo in zakrila sončne žarke ter popolnoma odvzela njih toploto. In trajalo je kar nekaj časa, da je precej močan veter odpihnil sivino visoko nad Triglav in da je nastopilo sončno popoldne ...



S poti po Tosčevem trebuhu proti Bohinju še spokojno,

... proti vrhovom že prebujeno




Pri Vodnikovem domu se je vroč čaj že močno prilegel. Med srebanjem in ob pogledih na bogastvo okoliških gora, me malček prevzame nostalgija; pred mnogimi leti sem prav od tukaj začela delati prve korake izven markiranih poti in po brezpotjih, tudi svojega prvega možica sem naredila doli v Mišeljski dolini, tam, kjer se iz doline zavije gor na Mišelj vrh. Tosc je bil moj prvi vrh, kamor me niso pripeljale markacije in nanj sem se odpravila prav od tukaj. Prenočevanje v domu se mi je zdelo izjemno čarobno, saj pozvanjanje zvoncev, ki je prihajalo sem gor z Velega polja, včasih celo noč ni pojenjalo in takratna oskrbnika, Francka in Herman, sta mi namenila, kadar je bil dom poln in sem prišla nenajavljena, kar posteljo v majhni sobici, ki je služila tudi kot shramba in tam je dišalo po suhih travah in zdravilnih rožah, ki so se s sušenjem spreminjale v čajne mešanice. In sveže namolženo mleko za zajtrk je imelo poseben okus, sir iz sirarne na planini pa je bil nenehno v mojem nahrbtniku ...

Ob lepih spominih mi je pot, pod strmimi stenami Vernarja in Cesarja ter ob pogledih na najvišje in tudi one manj visoke vršace, do Konjskega prevala naenkrat minila. Tam pa Triglavu in soseščini obrnem hrbet in se napotim proti prvemu vrhu, ki mi postreže z novimi drugačnimi razgledi. Z njegovega vrha oprezam za potkami, ki me bodo pripeljale še na ostala dva, ki obkrožata to lepo visokogorsko dolinico.

Prvi današnji dvatisočak 
Možic na njegovem vrhu
Pogled z vrha v dolino Krmo
... in dolinico, ki jo skupaj z njim obkrožata moja naslednja cilja
Prvi bo na vrsti Cesar,
... naslednji Činkelman, ki si je za višji in lepši vtis za ozadje izbral Vernarja
Tudi on se je oziral za hrupom, 
... ki je prihajal s Kredarice
Sledi potk, ki so vodile proti obema vrhovoma, so bile vidne le spodaj v travah, zato se na prvega povzpnem kar s sedelca, kamor sem sestopila, na drugega pa po melišču, ki pada izpod grebena, nato pa po skalah naravnost na greben in po njem do rušnatega vrha.

Planotast vrh Cesarja, levo Činkelman, zadaj Vernar
Pogled z vrha Cesarja proti Rjavini in Rži,
... in proti kraljestvu
Prihod na greben Činkelmana,
... z grebenoma nad Krmo
... kamor pada globoko,
... strmo,
... in navpično, kakor sosed Vernar


Razgledi širni: dolina Krme,
... od Rjavine do Kredarice,
tukaj z možicem tik pod kosmatim vrhom 
Oblačnost nad Triglavom se dviguje
Vrh približan
Cesar z vrha Činkelmana - nepomemben pred njegovim obličjem
Tukaj s Kanjavcem v ozadju

Greben, ki ločuje Veljsko od Mišeljske doline

Še nekaj sestopnih pogledov na dva od današnjih izbrancev ter na lepi dolini ter vrhove, ki ju obdajajo ali le krasijo poglede nanje. Verjetno eden zadnjih kopnih dni v visokogorju letos, je minil čudovito in prekratko je trajal.









6 komentarjev:

  1. Dobro turo si naredila, čisto blizu Očaka..

    OdgovoriIzbriši
  2. Heda bravo!Upam,da bom kdaj tudi jaz deležna teh lepot-seveda s teboj.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ne samo dobra tura, tudi slike so za en velik +

    OdgovoriIzbriši
  4. Hvala vsem. Res si bo potrebno ta malo obiskan svet ogledati tudi iz nasprotne strani - iz Krme. Skupaj z vzponom na Vernar bi bilo za cel poletni dan pohajkovanja, predvsem pa razgledovanja.

    OdgovoriIzbriši
  5. Bila si v kraljevi družbi, družila si se s Cesarjem in bila z razgledi in uspešno turo tudi cesarsko nagrajena. Hvala, ker to lepoto deliš z nami.

    OdgovoriIzbriši