Valvazorjev dom

So steze, ki jih poleti v želji in hitenju višje in višje, po krivici prezremo. O eni izmed onih, ki vodijo na Valvazorjev dom, sem že pisala, tale današnja pa se začne v naselju Moste, od koder k domu v kopnih razmerah vodi tudi cesta. Prav ta cesta pa v trenutnih razmerah nudi obilo sankaških užitkov, saj jo redno teptajo. Gaz po stezi, ki se je poslužujejo pešci in smučarji, je bila danes lepo uhojena in hoja je bila prav sproščujoča. Zagotovo pa je najlepši del kratkega izleta, sedeti ob zakurjeni krušni peči in skozi okno opazovati kako naletava sneg...

Povabilo na začetku poti

So čivkali, da jim je zime dovolj

Pogledi skozi okna doma so navdušujoči, vsak je poseben in težko se je odločiti kateri je najlepši. Ob povratku razmišljam, kako malo je potrebno, da meglen dolinski dan spremenim v popolnega...

Na Roblekov dom v sneženju

Včerajšnje potepanje je bilo barvno, današnje pa črno belo...
Na Roblek se hodi tudi pozimi in tudi med tednom, ko prijaznih oskrbnikov ni v domu. Obiskovalci se vpisujejo v posebno knjigo, kjer obiske tudi številčijo. Pohodnikov je veliko, njihova vztrajnost pa je kar osupljiva, še malo pa bo vpisanih 2300.

Sneženje me je ulovilo že pred Poljško planino, oblačnost ni bila presenetljiva, saj so jo vremenarji napovedali, dosežen zastavljen cilj v nekoliko slabših pogojih predstavlja še večje veselje, zato brez pomisleka nadaljujem.

Sneženje in megla na Poljški planini,

mucek je šel pa vedrit

Ko stopim iz gozda, naletim na brezupen boj sonca z oblaki

Snega na vrhu je ogromno

Vedno je tukaj

Za vse je poskrbljeno

Ko se preoblečeš, se lahko pogledaš v ogledalo

... in potem skozi to isto okno pokukaš v privlačno notranjost

Še pozdrav ob odhodu in nazaj v dolino

Po Rovtih okrog

Rovte domačini imenujejo senožeti, ki jih obrobljajo gozdovi in po katerih so redko posejane stare zgradbe, ki so včasih služile gospodarjenju, pomešane s sodobnimi, ki so namenjene oddihu. Številni Rovti od Plavškega na zahodu in Javorniškega na vzhodu, so povezani z najobsežnejšimi rastišči narcis v Sloveniji. Kar težko si predstavljam belino ključavnic, kakor se te rožice v teh krajih imenujejo, ki bo že v nekaj mesecih zamenjala tudi do  meter debelo snežno odejo, po kateri sem danes  hodila...

Vremenska napoved za danes je obetala zadnji sončen dan pred večdnevnim poslabšanjem in tako sem se že v zgodnjem in mrzlem jutru odpravila; po razglede, po sonce, po vtise, po potkah, ki ji le slutiš pod snegom, ponekod po gazi, ali pa kar tako počez, da se je tudi vdiralo globoko. Skratka brez določenega cilja, le po doživetje in tura je presegla pričakovanja.

Sonce je vstalo v mrzlo jutro. Na izhodišču.

Po dobre pol ure hoda tudi jaz stopim iz sence

Zasneženi Julijci

Omagal je pod težo, ne le snega, tudi starosti

Križišče

Stolov greben na zahodu preko Vajneževega  sedla preide

...v valujoče sleme Belščice

Gaz

Pogled proti Hruškemu vrhu,

Golici,

Triglavu

in goram nad Kriškimi podi

Višarje

Znana 1766 m visoka romarska gora nad Kanalsko dolino velja za stičišče treh jezikovno-kulturnih svetov: slovanskega, romanskega in germanskega. Nič posebnega torej, da tudi sliši na ime v treh jezikih in da se obiskovalci gore pozdravljajo v treh jezikih. Ob napovedanem lepem vremenu na zahodu, ni bilo nič čudnega, da je bilo pohodnikov zelo veliko; od turnih smučarjev in deskarjev do krpljarjev in onih, ki so se brez posebnih pripomočkov na nogah, vgrezali kar precej globoko. Že pot iz Žabnic mimo Višarske planine ponudi lepe poglede, razgledi z vrha pa so ob lepem vremenu silno razkošni in posebni, včerajšnje pa so žal nekoliko skazili oblaki...

Pogled proti Višarjam iz izhodišča

Nad zelene oblekice so si nadele bela ogrinjala

Med nebesno modrino in snežno belino

... in še enkrat

Tale lepotec pa ne mara gneče okrog sebe

Pogled proti Sloveniji

... s skritim Mangartom

Pogled proti Avstriji

In še proti Italiji

Oblaki so prizanesli osrednji Viševi skupini,

Montaž se jim danes ni mogel zoperstaviti

Venec nad krnico V klobuku spletajo Višarske glave

Višarje v snegu 

in Višarska planina pod snegom

Bled z napako

Jutranji pogled z balkona je bil tako silno obetajoč, da je bilo nujno nemudoma odhiteti. Kam?

Prešernova "podoba raja" v zimski preobleki me je že nekaj časa vznemirjala in odločitev je bila takojšnja in dokončna. Pot okoli Blejskega jezera je seveda bolj izletniška kot planinska, ampak za danes, ko je jutri ravno Prešernov dan, izjemno primerna. Občudovalcev otoka "z valovami obdanga" je bilo res kar precej, žal pa je bilo pozdravov v najrazličnejših svetovnih jezikih več, kot onih "iz dežele Kranjske". Zakaj že? Vem, pa danes ne povem, ker ne bi bilo spodobno.

Ravnokar je sonce odvrglo en ščepec biserov,

ki so zasijali na gladini jezera

Tole je pa plavajoči ostanek novoletnega okrasja

Razigranost in

eleganca, če že ne

kar nečimernost.

Grad se že sonči,

otoček pa še v ivju.

"Dežela kranjska nima lepšga kraja, kot je z okolšno ta, podoba raja". In sedaj nastopi zgoraj omenjena napaka, kajti spodnja fotografija je kulisa zgornjih dveh, če bi bili oblaki počasnejši...

... "zad stoje snežnikov velikani" pa enkrat prihodnič, da bo popolnosti zadoščeno.